Aleksander Praper – Alpra

Kratek življenjepis

Gledajoč proti Peci razmišljam, da imam verjetno v gene zapisano ljubezen do ustvarjanja, potovanj in zgodovine, saj je ustvarjalna žilica prisotna tudi v sorodstvu, potovanja in zgodovino pa mi je približala mama. Odkar se sebe zavedam se ukvarjam z risanjem, to pa se je konec osnovne šole prelevilo v oblikovanje. Pri šestnajstih sem bil do takrat najmlajši povabljenec BMW-jevega oblikovalskega centra, v Munchenu, s katerim sem stike vzdrževal do 25. leta. V tistem času se mi je odtujil njihov oblikovalski slog in všeč mi je bilo življenje v takrat še prijazni in razvijajoči se Sloveniji. Odločil sem se ostati doma in po pridobljeni višješolski diplomi nadaljevati univerzitetni študij na smeri inženirsko oblikovanje, ki se je še najbolj skladala z industrijskim oblikovanjem.

Fotografijo mi je približal oče, ko mi je podaril odlično ohranjen analogni ruski foto aparat Zorki. A takrat sem le redko fotografiral. Precej bolj se je veselje razplamtelo, ko sem dobil darilo za prvo diplomo: zrcalno-refleksni foto aparat Canon 300 N. Že malenkost prej, leta 1997, sem pričel pripravljati avtomobilske radijske oddaje na Koroškem radiu. Sledili so še drugi avtomobilski mediji in foto aparat je postal moj zvesti spremljevalec, ki je sodil k testiranju avtomobilov in obisku dogodkov. Ob prehodu na digitalno fotografijo sem se odločil za canona EOS 350D, ki je še pospešil ljubezen do fotografije. Občudovanje fotografij prijatelja Uroša Podovšovnika in kratek tečaj pri mojstru Tomu Jeseničniku sta pokazala, kako zelo malo vem in kako neskončne možnosti ponuja fotografija.

Radovednost pa me je peljala dalje. Na fotografijah niso pristali le testni avtomobili, pač pa naključni motivi ob odkrivanju Slovenije in tujine. Krajine, arhitektura in dogodki. Še posebej me je privlačilo fotografiranej v večernih in nočnih urah, ki iz scene izgine vse nepotrebno in so osvetljeni le še pomembni – izpostavljeni objekti ali pa jih sam osvetliš. Ko me je prijatelj, frizerski mojster Metod Tasič, povabil k fotografiranju frizur, sem se začel zavedati, da bo treba nadgraditi opremo, saj v igri ni več le internet. Zaradi prevladujoče reportažne in avtomobilske fotografije in zaradi že obstoječe opreme sem se odločil za canona 7D. Počasi sem pričel “arzenal” povečevati še s kakovostnimi objektivi. Modna oblikovalka Marjeta Pezdirec – Margaret88 mi je približala svet modne fotografije in fotografije nakita ter pomagala izostriti čut ob skupnem spremljanju trendov. Navsezadnje sem se podal tudi v fotografijo dogodkov in kulinaričnih prireditev. A radovednost že kliče po novih izzivih.

Danes me fotografska oprema spremlja povsod. Tudi, ko ostali raje že počivajo ali se skrijejo pred mrazom oziroma vročino, me volja žene naprej, da se potrudim za dobre posnetke. Na moje fotografije gotovo zelo vplivajo tudi moji oblikovalski pogledi in dojemanje sveta. Med vsakodnevnimi vožnjami po tej ali oni poti me pritegnejo stare stavbe, gradovi, na prireditvah pa mi vedno bolj pade v oči slastna hrana. Ne pretvarjam se, da sem izučen vrhunski profesionalec, pač pa sem radoveden samouk, ki se z vsakim posnetkom nauči nekaj novega. Sem še daleč od tega, kar bi rad dosegel in vsakega dobrega rezultata sem vesel, čeprav nikoli povsem zadovoljen. Časa je premalo, izzivov pa preveč. A vseeno želim ostati zvest preprostemu načelu: “Če nekaj delam, želim to narediti dobro, sicer se raje sploh ne lotim.”