Ta dan nisem bil preveč vesel. Prvič v 18 letih mojega avtomobilskega novinarstva sem moral izpustiti avtomobilski salon v Ženevi. Ja, res je tam delo, delo, in delo, a če to rad počneš se vseeno veseliš. V Ljubljano sem vrnil forda in kot vedno sem tudi tokrat čakanje pred vračanjem domov izkoristil za pisanje članka. Iskal sem lokacijo in razmišljal “kam naj se dam”.
Spomnil sem se na lokal, ki pa je bil nekoč precej drugačen kot danes. Medtem, ko so se včasih tam dobivali na sestankih in kavicah, danes nudijo hrano in… sladice. 🙂 No, na prvi pogled mi neslovensko ime ni bilo všeč, vse ostalo pa toliko bolj. Naročil sem si kavico in kos peciva, dan pa mi je, poleg zelo prijazne “kelnarce”, polepšala prav luštna dekoracija na vrhu kave. Se mi je zdelo, da je potem vse še bolje teknilo. Res so to malenkosti, a vsekakor kažejo na trudi in pozornost, ki lahko stranki precej pomenita, saj je sivega povprečja in mlahavih apatičnih odnosov na vseh ravneh storitev pri nas enostavno preveč.
